Stranka Zveza za solidarnost in razvoj (USDP), ki jo podpira vladajoča vojaška hunta, je po prvih delnih izidih dosegla visoko prednost v prvem krogu splošnih volitev v Mjanmaru. Gre za prve volitve po vojaškem udaru leta 2021, ki so potekale v treh fazah. Vojaške oblasti so sporočile, da je bila volilna udeležba približno 52-odstotna, kar naj bi po njihovih trditvah državi prineslo politično stabilnost. Neodvisni opazovalci so udeležbo označili za nizko v primerjavi s prejšnjimi volilnimi procesi. Volitve so potekale v času hudih notranjih napetosti in oboroženega upora, ki se je razširil po državi po nasilnem zatrtju prodemokratičnih protestov pred štirimi leti. Mednarodna skupnost in organizacije za človekove pravice so izrazile ostre kritike glede legitimnosti procesa, saj je bila glavna opozicija onemogočena. Vojaška hunta kljub temu vztraja, da so volitve ključen korak k normalizaciji razmer v tej jugovzhodni azijski državi.

Pretekli dan je na fronti potekalo več kot 150 spopadov. Ruske sile so izvedle 62 letalskih napadov z uporabo raket in vodenih letalskih bomb, medtem ko je bilo izstreljenih 5.754 projektilov. Rusko poveljstvo je poročalo o sestrelitvi 291 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov in treh izstrelkov sistema Vampire, poleg tega pa še dveh vodenih letalskih bomb.

V ZDA podpredsednik J.D. Vance ocenjuje, da bosta Rusija in Ukrajina sčasoma rešili konflikt, čeprav trenutno nista pripravljeni na mirovni sporazum. Medtem pa je v Madagaskarju potekal vojaški udar, kjer je polkovnik Michael Andrianiirina po begu predsednika prevzel oblast.

Trumpova administracija je bila tarča kritik zaradi nedavnega smrtonosnega napada na plovilo, osumljeno tihotapljenja mamil, v katerem je umrlo šest ljudi. Hkrati so strokovnjaki opozorili, da naj bi 'neumnost' Trumpove ekipe sabotirala ključne cilje administracije, pri čemer so potegnili vzporednice s preteklimi poskusi zatiranja levičarskih gibanj v ZDA.

Vodja vojaške hunte Mamady Doumbouya, ki je oblast v Gvineji prevzel z vojaškim udarom pred štirimi leti, je bil na nedeljskih volitvah izvoljen za novega predsednika države. Po podatkih volilne komisije, objavljenih v torek, je Doumbouya prejel približno 87 odstotkov glasov. Volitve je zaznamovala odsotnost opozicijskih voditeljev, ki na glasovanju niso sodelovali, kar postavlja pod vprašaj legitimnost celotnega procesa. Zmaga Doumbouye pomeni formalizacijo njegove oblasti, ki jo je kot polkovnik začel s strmoglavljenjem prejšnjega predsednika Alpha Condéja leta 2021. Čeprav je sprva obljubljal vrnitev k civilni oblasti, se je s tokratno izvolitvijo utrdil na čelu države. Mednarodni opazovalci in nevladne organizacije so že pred volitvami opozarjali na omejevanje politične svobode in zatiranje kritičnih glasov v državi, kar se je odrazilo tudi v visokem odstotku podpore ob odsotnosti konkurence.

Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.